
Naše telo je sestavljeno iz več tisoč milijard celic, ki usklajeno omogočajo eno od največjih čudes narave - življenje. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo matične celice, s katerimi lahko že danes uspešno zdravimo številne bolezni in poškodbe. Matiče celice so zelo raznovrstna skupina, ki se lahko razvije v več kot 200 različnih vrst celic človeškega telesa. Prisotne so v skoraj vseh tkivih in se aktivirajo, če je za to potreba. Vendar se tekom življenja ta sposobnost matičnih celic počasi izgubi in postanejo čedalje bolj specializirane.
Mlajši kot je izvor matičnih celic, več imajo sposobnosti prilagajanja in hitre delitve, zato imajo matične celice iz popkovnične krvi novorojenca največji potencial za obnavljanje telesa. Poleg tega te celice še niso imele stikov z različnimi virusi in bakterijami in imajo manj napak v dednem zapisu, saj so njihove kopije dednine še zelo sveže.
To so razlogi, da shranjujemo celice iz popkovnice in posteljice, saj je zelo verjetno, da jih bomo enkrat v svojem življenju še potrebovali. Napredek znanosti je hiter, vendar čarati ne zna, zato je pomembno, da za dober »izhodiščni material« v obliki matičnih celic poskrbimo sami - drugo bosta opravili znanost in narava. Dajmo jima možnost, da nam pomagata. Poskrbimo za zdravo prihodnost naših otrok že danes.
Kakšna dva meseca pred porodom druge hčere smo razmišljali o nakupu večjega družinskega avtobmobila.
Naše raziskave so nujno povezane in bodo uspešne le v sodelovanju s kliniki in bankami celic...

V tem času se končuje obsežen, več kot milijonov evrov vreden projekt Systher...
V članku objavljenem v Delovi prilogi Znanost si lahko preberete:
Raziskave o matičnih celicah so dosegle novo raven. Matične celice so namreč vbrizgali v srca ljudi, ki so utrpeli hude poškodbe srca in njihovo stanje se je bistveno izboljšalo. Znanstveniki so ugotovili, da so se matične celice diferencirale v nove srčne celice in tako zamenjale poškodovano tkivo.
V januarju 2012 je bil v Zdravniškem Vestniku objavljen članek na temo matičnih celic iz popkovnične krvi z naslovom Shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi – danes in jutri, katerega avtor je poleg izr. prof. dr. Primoža Rožmana in dr. Dragoslava Domanoviča (oba iz Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana), tudi direktor Biobanke doc. dr. Miomir Knežević.
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |