Resnice in zmote

Odvzem popkovnične krvi in popkovnice ne sovpada s poznim klemanjem. Zgodnje klemanje je razlog za anemijo, saj se s tem novorojenčka prikrajša za 50-160 ml krvi. (zmota)

Dejstvo: Po porodu se vedno počaka, da popkovnica preneha utripati in takrat jo prerežejo. Zgodnje klemanje (pred prenehanjem utripanja) pa se izvaja samo, kadar je novorojenček življenjsko ogrožen in potrebuje takojšnjo oskrbo. Ko popkovnica preneha utripati je to znak, da je otrok postal samostojen, neodvisen od matere, kar pomeni, da tudi popkovnice (vezi) in krvi, ki je v njej, ne potrebuje več.

Verjetnost, da bo otrok kdaj potreboval shranjeno popkovnično kri ali popkovnico, je tako majhna, da se ju ne splača shranjevati. (zmota)

Dejstvo: Verjetnost, da bo otrok v prvih letih svojega življenja zbolel za katero od malignih bolezni, ki se jih danes že zdravi s popkovnično krvjo, je zelo majhna. Verjetnost, da bo v starosti zbolel za katero od degenerativnih bolezni, pa je zelo visoka. V prihodnosti se pri zdravljenju teh bolezni pričakuje, da jih bo mogoče (po)zdraviti z matičnimi celicami iz popkovnične krvi ali popkovnice.

Z matičnimi celicami iz popkovnične krvi in popkovnice se teoretično da pozdraviti skoraj vse bolezni. Današnja znanost zaenkrat še ni dovolj razvita, da bi to tudi omogočala. Vendar znanost napreduje neverjetno hitro in na področju matičnih celic se dobesedno vsak dan odkrije kaj novega. Iz tega vidika je shranjevanje popkovnične krvi in popkovnice neprecenljivo darilo in najboljša naložba v prihodnost vašega otroka.

Uporaba matičnih celic iz popkovnične krvi in popkovnice v prihodnosti je omejena. (zmota)

Dejstvo: Matične celice iz popkovnične krvi se že uporabljajo pri zdravljenju različnih vrst raka, bolezni kostnega mozga, prirojenih motenj hemoglobina in metabolizma, prirojenih oblik imunske pomanjkljivosti in nekaterih oblikah dednih bolezni. Uporabljajo se tudi za pripravo kožnih nadomestkov, uporabne pa so tudi pri mehanskih poškodbah tkiv in organov oz. v regenerativni medicini.

Zaradi svojega velikega potenciala so matične celice iz popkovnične krvi v zadnjih letih osrednja usmeritev znanstvenih raziskav in razvoja. Številne raziskave že potekajo na področju zdravljenja hromosti, poškodb srca, poškodb kosti in hrustanca, pa tudi Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, ki sta zelo razširjeni med starejšim prebivalstvom. Preučujejo tudi možnost zdravljenja diabetesa, plešavosti, multiple skleroze in drugih bolezni, z uspešnimi začetnimi rezultati.

Če se otrok rodi pred rokom ali po njem, popkovnična kri in popkovnica nista uporabni. (zmota)

Dejstvo: Trditev ne drži. V popkovnični krvi in popkovnici otrok, rojenih v 39. do 40. tednu ali pred rokom, je opaziti večje število primitivnih matičnih celic pa tudi usmerjenih progenitorskih celic. Raziskave so pokazale, da imajo te celice, ne glede na čas poroda (pred rokom ali po njem), v primerjavi z matičnimi celicami zbranimi iz odraslega (periferne krvi ali kostnega mozga), večjo sposobnost tvorjenja kolonij (CFU-GM), ki lahko obnovijo krvni sistem. Res pa je, da je število celic (TNC) v času med 38. in 40. tednom največje, po 40. tednu pa naraste število diferenciranih T-celic in se zmanjša število primitivnih progenitorjev.

Možnost zdravljenja bolezni z matičnimi celicami iz popkovnične krvi in popkovnice, shranjenih v družinskih bankah, je omejena. Z njimi tako ni mogoče zdraviti dednih bolezni, ker so celice v popkovnični krvi in popkovnici lahko že dedno spremenjene in zato otroku ne bi pomagale. Vprašljivo je tudi zdravljenje rakastih bolezni, kot je levkemija, saj so lahko tudi v teh primerih celice spremenjene že ob otrokovem rojstvu ali pa takrat že obstaja nagnjenost k tej bolezni. (zmota)

Dejstvo: Matične celice iz popkovnične krvi in popkovnice so glede na ontološki razvoj relativno mlade celice, ki niso prizadete z določenimi boleznimi, zaradi svojih lastnosti pa so tudi bolj prilagodljive na okoljske spremembe. Raziskave kažejo, da je verjetnost razvoja rakastih bolezni, kljub prisotnosti klona ali nagnjenosti k bolezni 1/100. Res pa je, da transplantacija matičnih celic ne more pozdraviti vseh genskih bolezni, lahko pa zaustavi propadanje tkiva, ki je posledica okvare in/ali bistveno izboljša kvaliteto življenja bolnika.