Kmalu po začetku razvoja regenerative medicine v svetu, smo pričeli s celičnimi terapijami zdraviti tudi v Sloveniji. 20 let nazaj smo uspešno zdravili prvega bolnika, danes je to terapijo prejelo že več kot 300 bolnikov s hudimi sklepnimi težavami. Poleg tega z razvojem novih tehnologij v Sloveniji z matičnimi celicami zdravimo srčno popuščanje, GvHD (to je zavrnitvena reakcija po presaditvi organov ali celic), poškodbe dolgih kosti, razvijamo pa tudi nove načine zdravljenj drugih bolezni in stanj. Za zdravljenje danes uporabljamo predvsem matične celice iz kostnega mozga, v zadnjem času pa tudi matične celice iz popkovnične krvi, tkiva popkovnice in maščobnega tkiva , se pa vedno bolj zavedamo pomembnosti mladih celic, saj so njihove sposobnosti zdravljenja večje.
Prvo zdravljenje v Sloveniji
Prim. Radosavljević je revolucionarno metodo zdravljenja poškodb hrustanca z vzgojenimi celicami prinesel s Švedske. Prvi bolnik, Jani Pogačnik, se spominja takratnih dni: »Leta 1996 se je začelo obdobje carving smučanja, in ko sem testiral smuči, sem se ponesrečil, potrgal križne vezi ter poškodoval hrustanec.« Napoved je bila slaba, hrustančno tkivo se namreč ne obnavlja. Takšne poškodbe so se ponavadi končale z umetnim sklepom. Jani dodaja: »Predvideval sem, da slabše ne more biti, saj sem do takrat že 3 mesece hodil z berglami, bilo ni nobenega izboljšanja, zato sem bil pripravljen vstopiti v ta projekt.« Pomemben datum je 30.8.1996, ki predstavlja pričetek regenerativne medicine v širši regiji.Takrat je bil artroskopsko odvzet vzorec zdravega hrustančnega tkiva, katerega smo v laboratoriju obdelali, celice pa razmnožili. Teh celic je v hrustancu zelo malo, zato jih je potrebno vsaj stokrat namnožiti, kar je bil pravi izziv. Metoda zdravljenja je bila sicer znana, recept za gojenje celic pa patentiran in s tem nedostopen. Zato je ekipa slovenskih strokovnjakov razvila novo tehnologijo gojenja celic v človeškem serumu, pridobljenem iz bolnikove lastne krvi. To se je ob pojavu bolezni norih krav pokazalo za veliko prednost pred švedsko metodo, ki je za gojišče uporabljala goveji serum. Seveda so slovenski strokovnjaki uvedli še več drugih izboljšav.amo metodo. Po 20 dneh so celice z injekcijo vbrizgali v poškodovani del Pogačnikovega kolena. Ker v tekočem gojišču celice plavajo, so poškodbo pokrili z vodotesno pokostnico in še dodatno zalepili s fibrinskim lepilom, ki preprečuje, da bi celice šle po svoje. »Spet sem se začel ukvarjati z več športi«, z veseljem doda Jani. Uspešnost Janijevega posega so preverjali v različnih obdobjih in po 20 letih je koleno še vedno v enaki kondiciji kot pred poškodbo. »Jaz bi sedaj imel verjetno umetno koleno ali pa bi bil na berglah, tako da bi imel precej slabšo kvaliteto življenja, če ne bi bilo tega posega.«
“Na smučanju sem potrgal križne vezi in poškodoval hrustanec. Pomagala mi ni nobena terapija, zato sem sprejel zdravljenje s celicami, ki je bilo na moje veliko veselje uspešno. Pred kratkim sem postal tudi dedek in brez pomisleka smo shranili popkovnično kri in tkivo svoje vnukinje. Za to storitev res priporočam Biobanko, saj so na svojem področju res strokovnjaki.”
Jan Pogačnik, prvi pacient |
Dobri rezultati
Takšne terapije z v laboratoriju vzgojenimi hrustančnimi in matičnimi celicami v Sloveniji od leta 1997 uspešno izvajajo v podjetju Educell. Do danes je to terapijo prejelo že več kot 300 bolnikov s hudimi sklepnimi težavami. Za omenjeno terapijo imamo v Sloveniji drugo najdaljše spremljanje bolnikov na svetu, kar je velik dosežek domače medicine. Vsaditev lastnih hrustančnih celic zagotavlja zelo dobre rezultate tudi dolgoročno, saj je bilo po 10 letih kar 94 % bolnikov zelo zadovoljnih s posegom. Zaradi zelo dobrih rezultatov zdravljenja je storitev obnove hrustančnih ali kostno-hrustančnih poškodb od leta 1999 vključena v redno medicinsko prakso. Sedaj je na voljo že četrta generacija terapije, ki za hrustančne poškodbe uporablja bolnikove lastne matične celice pridobljene iz kostnega mozga. Celoten postopek je izpeljan znotraj iste operacije.
Matične celice – varno in učinkovito
Matične celice so primitivne celice, ki nastanejo ob združitvi spolnih celic ob spočetju. Njihova posebna lastnost je, da se tekom razvoja osebka razvijejo v vsa tkiva oziroma organe človeškega telesa. To so t.i. embrionalne matične celice. Drug tip matičnih celic pa obstaja tudi pri odraslih ljudeh. Te matične celice lahko zamenjujejo stare, poškodovane celice tkiv in organov, kar jih dela zelo zanimive za medicino. V klinični uporabi se uporabljajo predvsem matične celice iz kostnega mozga in popkovnične krvi, v zadnjem času pa tudi matične celice, ki jih je moč pridobiti iz maščobnega tkiva. Najnovejše ugotovitve znanstvenikov kažejo, da je zelo pomemben vir matičnih celic popkovnica. Njena prednost je v tem, da vsebuje mlade celice, ki se v laboratoriju razmnožujejo hitreje, obenem pa njihovo pridobivanje ni boleče, predvsem pa varno za mater inza otroka. V ZDA, kjer je področje regenerativne medicine izredno živahno, uporabljajo matične celice iz popkovnice že za številna zdravljenja. Tudi v zahodni Evropi obstajajo podjetja, ki razvijajo tehnologijo za uporabo celic iz popkovnice v terapevtske namene.
Poleg zamenjave starih, poškodovanih celic tkiv in organov imajo matične celice, predvsem iz popkovnice, še eno pomembno lastnost- uravnavajo delovanje imunskega sistema. Če takšne celice dovedemo na mesto vnetja, zaznajo porušeno ravnovesje v tkivu in začnejo sproščati molekule, ki delujejo protivnetno.
Dejstvo je, da se s staranjem telesa starajo tudi celice. Celice s shranjevanjem pri zelo nizkih temperaturah lahko ohranimo mlade dolga leta, ter tako ohranimo njihov potencial.
Zdravljenje z lastnimi celicami se je izkazalo kot izredno varen in učinkovit način zdravljenja, zato se v Biobanki in Educell-u, vodilnima biotehnološkim podjetjema za celične terapije v Sloveniji, zavedamo pomembnosti shranjevanja in uporabe lastnih matičnih celic. Razvijamo še več novih tehnologij, ki bodo lahko že v bližnji prihodnosti na voljo bolnikom in vsem, ki se zavedajo pomena razvoja celičnih terapij.
Mojca Grošelj, univ.dipl.bioteh., dr. Marko Strbad, univ.dipl.mikrobiol.